Vile Čestitke iščejo delo

Lokacija: Kostanjevica na Krki
Delodajalec: Zavod Otok


Februarja 2009 smo v Kostanjevici na Krki ustanovili zasebni zavod Otok. Glavna dejavnost zavoda je pospeševanje razvoja in povezovanje na področju turizma, vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa in zdravstva. V zavodu bomo spodbujali širšo javnost k boljšemu in kvalitetnejšemu sodelovanju z različnimi pobudniki, ponudniki in panogami. Dejavnost smo zastavile s sinergijo, zelo barvito, različno, na široko in multidisciplinarno. Izumljamo nove načine druženja ljudi v delu in ob njem kot alternativo sedenju pred televizijskim ekranom in dolgočasenju ob stresno zastavljenem programu namenjenemu potrošniku in stanju v družbi in državi, ki se je paralizirala z lastnim neznanjem in zaprtostjo. Vzgajamo se kot inventivni kolektiv odprt za nove pobude in sodelavce. Iščemo napake na objektih in v družbi, jih analiziramo in odpravljamo. Premagujemo pasivnost in zaspanost družbe.
Do sedaj smo organizirale tri Mestne sejme na temo štirih letnih časov.
Spomladanski Mestni sejem je bil pred galerijo Božidar Jakac v sodelovanju z organizatorji kolesarskega maratona Le Monde diplomatique, poletni sejem je bil v času Kostanjeviške noči in jesenski ob tednu otroka, kjer smo predstavile zanimiva lesena igrala. Zimski Mestni sejem je bil praznično obarvan in je potekal v petek 18.12. 2009 v mestnem jedru Kostanjevice na Krki.

Ustvarjamo projekte novih izdelkov in materialov za uporabo v bodočnosti..
Projekt novih igral Guga, Labirint in Kotalilnica smo oblikovale s pomočjo napredne lesne tehnologije in s tem začrtale nove smernice igral in parkovnih ureditev igrišč za otroke in odrasle.
Sodelovale smo tudi pri projektih v različnih občinah po Sloveniji in z različnimi inštitucijami.
Naše inicitive so bile povsod konstruktivne in že rojevajo nove projekte, ter ustvarjajo nova polja sodelovanja. Pripravljamo programsko nalogo za energetsko varčno naselje , ki bo z analizo tradicionalnih etnoloških bivalnih značilnosti večinoma izgubljene, porušene arhitekture v prostoru Dolenjske nakazalo nove možnosti stanovanja in vrhunskega oblikovanja na trajnostni osnovi.
Razvijamo tipologijo bivalnih modulov v pasivnem energetskem načinu.
Nekateri naši izumi , ki jih razvijamo skupaj s kemijskim inšitutom RS bodo uporabni v ekološkem kmetijstvu.
Razpisali smo natečaj najbolj zanimivih spominkov na temo pravljice vile Čestitke. Z natečajem želimo narediti nabor najboljših turističnih spominkov in pritegniti nove ponudnike. Do 1. februarja 2010 zbiramo predloge, katere lahko pošljete na naslov zavod.otok@gmail.com

Projekt pravljična pot Kostanjevice: " pot Čestitk"

V zavodu Otok se je izoblikovala ideja o pravljični poti vil Čestitk. Na začetku nam je bilo pomembno sestaviti zgodbe, katere so prisotne v pravljici in prostoru. Z vsakim novim pogledom so se možnosti razširile. Učna pravljična pot na kateri spoznaš bistva življenja, njihova nasprotja in možnosti za preživetje so se počasi izoblikovala v široke okvirje in tako smo se odločile za sodelavce. K projektu smo pritegnile štiri pomembne subjekte, ki imajo v Kostanjevici na Krki tradicijo in veliko izkušenj. S Klubom jamarjev Kostanjevca na Krki, Osnovno šolo Jožeta Gorjupa, Planinskim društvom Polom in Galerijo Božidar Jakac smo z zavodom Otok zakorakali v projekt pravljična poti vil Čestitk. Namenili smo se primerno urediti del steze, postaviti opazovalno površino, označevalne točke z navodili in pojasnili. Postavili bomo artefakte, arhitekturne poudarke, skulpture in učila v skladu s pravljičnim izročilom. Vse to je za začetek nujno potrebno, da se obiskovalec počuti varnega in zaželenega v prostoru. Prostor skulptur bo dobil novo razsežnost do svojega mitološkega izročila, kot vsaka umetnost. Potrebujemo tudi reči s katerimi bomo dopolnjevali pravljično pot vil čestitk. Naredili bomo delovni zvezek v katerem bomo otroku na razumljiv način razložili odnos med preteklostjo in sedanjostjo, kulturno in naravno dediščino ter skozi pravljico prikazali zgodovino mesta Kostanjevice od prazgodovine do vesoljske dobe. Izdelali bomo interaktivno zloženko, s katero bodo obiskovalci prepotovali pravljično pot vil Čestitk.
Želimo, da dosežemo vrhunski nivo oblikovanja, ki bo presegal povprečne evropske nivoje in bo v vzgojno izobraževalnem smislu dodal dodano vrednost. Celoto bomo povezali s svetom, posneli CD ter kratki film.

Na koncu vsake dobre ideje, se je tudi nam postavilo vprašanje, kje dobiti denar. Kakor nam je dejal v tolažbo klepar Rauh:"tu denar ni problem, tu je potrebna volja, denarja bo zmeraj premalo." je nas dobra misel porinila naprej. Lotile smo se pisanja projekta v razpisne listine Las Posavje za pridobitev Leader sredstev. Prvo poleno smo dobile že kmalu. Ker se je zavod komaj rodil, še nima bilance in tako ni za birokracijo zadost, navkljub referencam ustanoviteljic zavoda Otok. Po spletu okoliščin ali s pomočjo vil je nam priskočilo na pomoč podjetje Dolmark propaganda Tatjana Petrič s.p.. Prevzelo je vlogo glavnega prijavitelja projekta in s tem rešilo prvi polet vil Čestitk.
Šest partnerjev projekta Pravljična pot Kostanjevice: " pot Čestitk" se bo lotilo izvedbe in uresničilo pravljično pot . Trud se bo izplačal, ker je projekt dobro zastavljen in ima oprejemljive in točno določene cilje. Dokončno potrditev pridobitve sredstev razpisodajalca še čakamo. Voljo smo našle v podpori naših partnerjev., vile Čestitke pa bodo dobile delo. Sedaj vemo, da smo se odločile prav.


Pot vil Čestitk

Začelo se je tako, da mi je Lidija Stipanič povedala bajko, ki jo ji je povedal njen oče, njemu ded in tako nazaj v preteklost. Svojo pripoved je podkrepila s tem, da me je popeljala v njihovo bivališče.
Pot do bivališča vil se vije po široki markirani gozdni poti, počasi navkreber. Med hojo nam vile pošiljajo veselje in otroško radost, katere se nihče ne brani. Širok pogled na dolino, samostan in mesto Kostanjevica, da občutek lepote. Nič posebnega, nič oprejemljivega, vendar tako nujno potrebnega za kvaliteto življenja. Tik pred koncem, dobro skritih vil, dobimo vilinski kruh. Zagrizemo v strmino in pridemo do prostora kjer se nam prikažejo vile čestitke v vsej svoji lepoti. Pravljica je povedana, vendar nikoli dokončana. Z vsakim novim obiskom in pogledom je drugačna.
Skalni osamelci, ki zaokrožujejo dolino so okamenele vile iz bajke. Pri vhodu v kraško jamo, nas preseneti izrazito realstična podoba mlade vile skrite v prostoru in času. Nadnaravno, pravljično se združi z dejanskim svetom. Potnik utrujen doseže cilj, katarzo. Prične premišljevati o smislu življenja, o svojih odločitvah, o svojem delovanju, o ekologiji....

Bajka o vilah Čestitkah

Nekoč pred davnimi časi so v naši deželi živele vile, ki so pomagale domačinom pri kmetovanju in jim svetovale, kdaj je pravi čas za vsa opravila, za sajenje in žetev. Najbolj so skrbele za vreme. Odganjale so veter, točo in huda neurja. Domačini so jim bili hvaležni in so jih imeli radi. Imenovali so jih Čestitke.
Nekega dne so se ob mraku Čestitke kopale v plitvini reke Krke. Voda jim je prijala, hihitale so se in veselile. Slišal jih je lep mladenič. Ker je bil vilinski glas vabljivo prijeten jih je opazoval skrit za obrežnim grmovjem. Ni jih videl dobro in se jim je zato preveč približal, pri tem pa pozabil, da vile ne dovolijo da jih ljudje vidijo. Vile so ga zagledale, zakričale so od strahu in ga vrgle v Krko.
Čez tri dni so ga okoliški kmetje našli mrtvega in takoj so vedeli, da je zaradi svoje radovednosti razjezil vile Čestitke.
Vile so bile od tedaj jezne in niso več skrbele niti za vreme, niti za pridelek. Prek dežele so divjala neurja, toča in poplave. Ljudi je prevzela žalost, bili so potrti in prišla je lakota.
Takrat je po naših krajih hodil menih in iskal prostor za svoj dom. Obubožanim kmetom je
predlagal, da mu pomagajo zgraditi cerkev. Ko bodo zgradili cerkev, bo prišel v deželo nov gospodar in jih bo varoval. Kmetje so se z njim strinjali in začeli so graditi .
A kolikor so marljivi kmetje čez dan zgradili so vile Čestitke čez noč podrle. To so vile delale vsako noč, dokler menih ni spoznal, da tako ne bodo mogli zgraditi ničesar, saj so bile vile spretnejše in hitrejše.
Za to je na pomoč poklical vse pridne roke iz doline, da bi do sončnega zahoda zgradili zvonik in obesili zvon. In res. Na pomoč so prišli otroci, starci, ženske in ves dan pridno delali. Čez dan so se vile Čestitke spremenile v oblake in si iz zraka ogledovale, kaj delajo v dolini.
Ugotovile so, da bo pridnim ljudem res uspelo pripeljati novega gospodarja v deželo in da bodo one morale odditi. Bile so žalostne. Pričele so se pripravljati na pot. Rekle so si: “Lačne že ne bomo šle po svetu”.
Najstarejša je začela mesiti kruh, srednja ga je dajala v peč, tretja najmlajša in najlepša pa si je rekla, da želi lepa hoditi po svetu , zato je vzela glavnik in se pričela česati.
Ravno takrat, ko so vile to počele, je domačinom uspelo zgraditi zvonik. Nanj so obesili zvon. Pričeli so glasno zvoniti, da je odmevalo preko dežele.
Oblaki so počrneli ,v Gorjancih je zagrmelo, stresla se je zemlja in povodenj, ki je valila mogočne skale se je zlila v dolino.
Čestitke so okamenele in za vse večne čase ostale na Gorjancih.