PRVO SREČANJE ZAVODA OTOK

Vabimo Vas

na prvo srečanje

z

ZAVODOM OTOK

Zbrali se bomo

v torek, 24. marca 2009, ob 18.00 v gostilni Žolnir.

Februarja letos smo v Kostanjevici na Krki ustanovile zasebni zavod Otok zavod za razvoj. Glavna dejavnost zavoda je pospeševanje razvoja in povezovanje na področju turizma, vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa ter zdravstva. V zavodu se bomo trudile spodbujati širšo javnost k boljšemu in kvalitetnejšemu sodelovanju z različnimi ponudniki in panogami.

Dnevni red:

1. pozdravni govor

2. predstavitev poti Čestitke

3. rokodelsko - živilska tržnica

4. priprava nastopa na turističen sejem v Ljubljani

5. povabilo k sodelovanju

6. razno

Naš cilj je pridobiti status kvalitetnega, zanesljivega in prepoznavnega organizatorja in pri tem pomagal pri večji razpoznavnosti Kostanjevice na Krki. V zavodu smo pripravljene na izzive, ki so pred nami in smo prepričane, da jih bomo s svojo pravilno politiko zavoda skupaj s poslovnimi partnerji tudi uspešno realizirale.

Veselimo se srečanja z Vami in Vas lepo pozdravljamo,

Prosili bi Vas, če lahko potrdite svojo udeležbo na prijavnici do 23.3.09

zavod.otok@gmail.com ali po telefonu na 040 657 015 - Vesna Hrovat.

PRAVLJIČNA POT VIL ČESTITK

Nekoč pred davnimi, davnimi časi, ko so v tej deželi še živele vile, ki so jih klicali Čestitke, so bili prebivalci Kostanjeviške doline deležni obilja in brezskrbnosti. Nato pa se je nekega dne zgodilo,...

Kaj se je pripetilo? Preostanek te skrivnostne zgodbice boste slišali na pravljični poti Vil Čestitk.


Opis poti

Iz Kostanjevice na Krki odidemo do vznožja Gorjancev, od koder se po široki poti povzpnemo po pobočju mešanega gozda. Na poti srečujemo simbole, ki so jih pustili škratje, vile in velikani. V pravljični svet so povezani različni motivi kulturne in naravne dediščine.
Pogovarjamo se o pravljici vil Čestitk in izbiramo njen konec.

Kjer se hrib zaleti v hrib, se to območje imenuje Rigle. Tukaj lahko opazujemo vrh najzahtevnejše poti na tem območju. Domačini jo imenujejo pot čez Rigle. Je označena in opremljena s klini in zajlami.

Mi pa se podamo do Čestitk po Rovtarski poti in je dostopna vsem.
Odpre se nam prečudovit pogled na Kostanjeviško dolino. Pred seboj vidimo mogočen Krakovski gozd in edini naseljeni otok v Sloveniji, Kostanjevico na Krki. Ob vznožju se nam razkazuje samostan, kjer so vile Čestitke ponoči pridno rušile, kar so domačini čez dan zgradili.
Nato pridemo do področja, kjer se križajo poti. Vile so na svoji zadnji poti spekle kruh, ki ga domačini v spomin nanje še danes pečejo.

Vrhunec našega izleta dosežemo ob podzemni jami. Imenuje se jama Čestitk in ni dostopna za obiskovalce, lahko pa pokukamo skozi njeno ozko odprtino. Ko se obrnemo nazaj, se pred nami pokažejo v vsej svoji veličastni podobi okamenele vile Čestitke. Prepustimo pot svoji domišljiji in se prepustimo čarobnemu vilinskemu svetu.

Za tiste ki radi dolgo hodijo je mimo Čestitk speljana označena pot do Trdinovega vrha na Gorjancih.

Nas pravljica o Čestitkah tako prevzeme, da se po isti poti spustimo v dolino. V zimskem času, ko je veliko snega, kar na saneh.

Dolžina izleta: približno 2 do 3 ure, odvisno od programa vodenja.
Zahtevnost: Pot Čestitk je srednje zahtevna, primerna je za otroke od 3 let naprej.
Smer: Gorjanci
Čas obiska: ob vsakem letnem času

Kontakt in prijave:
Zavod Otok, Kostanjevica na Krki, zavod.otok@gmail.com
Vesna Hrovat, vesnahrovat@gmail.com, 040/657-015
Alenka Lamovšek, alenka.lamovsek@gmail.com, 041/890-909

Besedilo in fotografije Vesna Hrovat in Alenka Lamovšek

KO VILE OŽIVIJO

Vile so se vedno odele v skrivnosti ples in presenečale tiste, ki so se jim pustili.

Potrebujemo:
- prosojen (paus) papir
- okrogli okrasni papirni prtički
- šestilo
- svinčnik
- ravnilo
- škarje
- škarje z vzorčnim rezom
- lepilo
- vrvico dolžine 50 cm
- leseno kroglico z luknjico
- glinene jagode ali kroglice

Na prosojen paus papir s šestilom nariši krog s premerom 12,5 cm in ga izreži. Iz kroga izreži trikotni krožni izsek (širina izreza določa obliko krilca vile) in preostanek zlepi z lepilom za papir v stožec.
Okrogel čipkast papir prepogni, da dobiš sredino. S škarjami mu malo odstriži vrh, da dobiš luknjo.
Prepogni vrvico na polovico. S prepognjeno stranjo greš najprej skozi čipkast papir in nato skozi spodnjo stran stožca iz prosojnega papirja (krilca vile). Da ti vrvica ne pobegne, vstavi svinčnik nad glavo.
Vrvico pod čipkastim papirjem zavozlaš tako, da ostaneta dva daljša konca za noge vile. Na koncu nanizaš leseno kroglico za glavo.
Na nogi nanizaš težje glinene jagode ali lesene kroglice. Če so noge premalo obtežene, se vila ne bo dvignila.
Sedaj lahko odstraniš svinčnik in vilo privežeš na daljšo vrvico.
Vilo oživiš tako, da napelješ vrvico na vrata, drugi del pa na strop. Ko se vrata odprejo, se začne vila, ki visi izpod stropa, spuščati.

Zamisel Vesna Hrovat, fotografije Alenka Lamovšek

VILINSKI KRUH

Tale slasten kruh
pač ni navaden kruh.
Zanj recept so nam poslale vile.

Te nekoč so na Gorjancih
iz ljudi pošteno norce brile,
zato so v kamen zdaj se spremenile.


Kaj vzamem?
- 1 kg vilinskega žita
- ščepec škratovih pekočih kristalov
- 40 g stopljenih ledenih kock
- gorjanska zelišča
- deževnica

Vzemi kilo vilinskega žita, ki ga presej skozi sito, ki vodo drži. Dodaj ščepec škratovih pekočih kristalov in premešaj. Naredi hrib in na sredini veliko jamo, vanjo zlij stopljeno ledeno kocko in vse to zmešaj. Če je presuho dodaj deževnico. Močno pregneti, da dobiš gladko testo. Testo raztegni in posuj z gorjanskimi zelišči. Potem testo zvij in ga razreži na pet centimetrov debele obroče. Vzemi leseno kuhalnico in ročaj zapiči v sredino ter močno vrti, da narediš luknjo. Tako pripravljeno testo položiš v pekač in ga daš počivati. Čez 3 minute posuj hlebčke z otrobi in jih pusti na toplem da vzhajajo. Čez približno eno uro jih daj v ogreto pečico 180°C, da se spečejo. Med peko jih nadzoruj!
Pečene potolčeš po hrbtu in morajo globoko zadoneti.

Dober tek!

Vilinski slovar
vilinsko žito = moka
škratovi pekoči kristali = sol
stopljene ledene kocke = kvasa
gorjanska zelišča = domače najljubše začimbe
deževnica = topla voda

Izdelava vilinskih kruhkov: Lučka in Gašper

besedilo in fotografije: Vesna Hrovat in Alenka Lamovšek